omeglíti -ím [məgdov., omeglì in omègli; omèglil (ī í) narediti kaj nejasno, motno: dim je omeglil ozračje / solze so ji omeglile oči
 
knjiž. strah ji je omeglil razsodnost povzročil, da ni mogla razsodno misliti

omeglíti se postati meglen: nenadoma se je obzorje omeglilo

omegljèn -êna -o: omegljen pogled



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek