• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

omencáti -ám [mən] dov. (á ȃ) pomencati: omencala je predpasnik; omencati si oči
● omencal si je premražene roke zmencal
♦ agr. omencati proso ometi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek