omêsti omêtem tudi omêdem dov., omêtel in ométel omêtla tudi omêdel in omédel omêdla, stil. omèl omêla (é) očistiti z metlo, omelom: omesti dimnik; omesti stene pred pleskanjem / omesti z metlo; pren., ekspr. konj ga je ometel z repom // z ometanjem, pometanjem odstraniti: omesti pajčevino, prah; omesti si sneg z obleke
 
čeb. omesti čebele s satja

ometèn tudi omedèn -êna -o: ometen dimnik; ometen sat



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek