omlatíti in omlátiti -im dov., prvi pomen tudi omláčen (ī á) 

  1. 1. s cepcem, mlatilnico spraviti zrnje iz klasja, latja: omlatiti ajdo, ječmen, pšenico / pri sosedovih so že omlatili končali mlačev
  2. 2. star. natepsti, pretepsti: fantje so pošteno omlatili izzivalca
    ● 
    ekspr. v trenutku je omlatil kos kruha pojedel; ekspr. pri nas si omlatil pojdi; nisi zaželen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek