• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

omóten -tna -o prid. (ọ̄) star. omotičen: imeti omotno glavo / omotna pijača, rastlina
♦ bot. omotna ljuljka med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi, Lolium temulentum

omótno prisl.: omotno dišeče rože



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek