• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

omótenost -i ž (ọ́) star. stanje omotenega človeka: omotenost in prava pijanost / v duševni omotenosti narediti samomor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek