omrzéti -ím dov. (ẹ́ ístar. 

  1. 1. z dajalnikom postati zoprn: celo petje ji je omrzelo; življenje mu je do skrajnosti omrzelo
  2. 2. postati nedostopen, hladen: po tem dogodku je omrzel / pogled mu je omrzel

omrzèl in omrzél -éla -o: omrzelo ime



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek