• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

omúliti -im dov., omulíla tudi omúlila (ú ū) 

  1. 1. z gobcem potrgati in pojesti: krava je omulila nekaj šopov trave
  2. 2. knjiž., redko pristriči, skrajšati: omuliti brado, rep

omúljen -a -o: omuljeni travniki; tu je zdaj vse omuljeno pomuljeno
● ekspr. omuljena srajca oguljena, izrabljena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek