• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

onečéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 

  1. 1. raba peša umazati, onesnažiti: onečediti obleko, posteljo
  2. 2. redko vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je onečedil / onečedili so njegovo ime

onečéden in onečéjen -a -o: onečedena obleka; onečeden z blatom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek