• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

onemévati -am nedov. (ẹ́) 

  1. 1. ekspr. postajati zelo presenečen, začuden: ob teh dogodkih so ljudje kar onemevali
  2. 2. knjiž. postajati manj glasen, slišen: cestni hrup je čedalje bolj onemeval



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek