• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

onogavíčiti -im dov. (í ȋ) ekspr. obuti nogavice: onogavičiti otroka

onogavíčen -a -o: onogavičena noga
● ekspr. v panj se vračajo onogavičene čebele obložene po nožicah s cvetnim prahom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek