• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

opétnik -a m (ẹ̑) zadnji zgornji del obuvala: trdi, visoki opetniki; peta in opetnik
♦ obrt. močnejši del petnega dela obuvala med zgornjim usnjem in podlogo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek