ópičjak in opičják -a (ọ̑; á) 

  1. 1. opičji samec: stari opičjaki v živalskem vrtu; skače kot opičjak
  2. 2. slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem: s takim opičjakom se druži



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek