• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oplát -i ž (ȃ) knjiž., redko furnir: hrastova, orehova oplat
● zastar. dobiti jih po zadnji oplati po zadnjici



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek