Tipkovnice
opléčnik -a m (ẹ̑) nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena: oblekla je široko rožasto krilo in oplečnik
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost