opókel -kla -o [əu̯prid. (ọ́zastar. 

  1. 1. razpokan: opokla gorska stena
  2. 2. grob, surov: opokle šale



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek