Jezik iskanja:
vsi jeziki
albanščina
amharščina
angleščina
arabščina
baskovščina
bolgarščina
češčina
danščina
esperanto
estonščina
finščina
francoščina
grščina
hebrejščina
hrvaščina
irščina
italijanščina
japonščina
latinščina
latvijščina
litovščina
madžarščina
makedonščina
malteščina
nemščina
nizozemščina
perzijščina
poljščina
portugalščina
romunščina
ruščina
slovaščina
slovenščina
srbohrvaščina
srbščina
španščina
švedščina
ukrajinščina
večjezično
Ciljni jezik:
vsi jeziki
albanščina
amharščina
angleščina
arabščina
baskovščina
bolgarščina
češčina
danščina
esperanto
estonščina
finščina
francoščina
grščina
hebrejščina
hrvaščina
irščina
italijanščina
japonščina
latinščina
latvijščina
litovščina
madžarščina
makedonščina
malteščina
nemščina
nizozemščina
perzijščina
poljščina
portugalščina
romunščina
ruščina
slovaščina
slovenščina
srbohrvaščina
srbščina
španščina
švedščina
ukrajinščina
večjezično
  • Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

opolnomóčen -a -o [u̯n] prid. (ọ̑) zastar. pooblaščen: opolnomočeni so, da izdajajo potna dovoljenja / opolnomočeni minister



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek