opomín -a (ȋ) glagolnik od opomniti:

  1. a) materini opomini niso zalegli; ni dovzeten za opomine; neupravičeni, ostri opomini
  2. b) kljub učiteljevim opominom je še naprej motil pouk / ta dogodek je bil zanjo hud opomin
  3. c) preslišal je njegov opomin, naj mu vrne knjigo / to naj ti bo v opomin v opozorilo
    ● 
    zastar. opomin na to mu ni bil prijeten spomin
    ♦ 
    jur. opomin (pismeno) izražena zahteva, da kdo izpolni opuščeno obveznost; disciplinski ukrep zaradi kršitve delovne discipline; šol. ima opomin iz matematike nekdaj pri ocenjevalni konferenci je bilo ugotovljeno, da ni pozitivno ocenjen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek