oponírati -am nedov. (ȋ) 

  1. 1. knjiž. nasprotovati, ugovarjati: pogosto mu oponira / oponira njegovemu mnenju, predlogu
  2. 2. dov. in nedov., anat., v zvezi oponirati palec položiti palec čez dlan



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek