• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

opotèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) star. negotov, nestalen: oblast je minljiva in opoteča
● preg. sreča je opoteča



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek