• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oprávnik -a m (ȃ) 

  1. 1. redko upravnik: opravnik posestev
  2. 2. zastar. agent: opravnik zavarovalne družbe / borzni opravnik
    ●     zastar. zbrali so se vsi opravniki društva funkcionarji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek