opustíti -ím dov., opústil (ī í) 

  1. 1. nehati
    1. a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več
    2. b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil
       
      zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil
  2. 2. redko izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje

opustívši zastar.: opustivši delo, se je vdal pijači

opuščèn -êna -o: opuščen star mlin; več vasi je že opuščenih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek