• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

opustítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na opustitev: opustitvena pogajanja
♦ jur. opustitvena tožba tožba, s katero se zahteva prenehanje določenega ravnanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek