Tipkovnice
oránt -a m (ā á) um., v starokrščanski umetnosti moška postava z rokami, dvignjenimi v molitvi, prošnji: freska z motivom oranta
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost