• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oróžnik -a m (ọ̑) nekdaj uniformiran pripadnik orožništva: odpeljali so ga orožniki; orožniki in financarji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek