• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

osèk -éka tudi ósek -a m (ȅ ẹ́; ọ́) nar. 

  1. 1. osrednje ograjen prostor za živino ob pastirski koči: zapreti živino v osek
  2. 2. mn. ograja okrog vodnjaka: Martin je sedel na osekih ob vodnjaku (F. Godina)



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek