• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oseménje -a s (ẹ̑) gastr. del sadeža s semeni, ki se pred uživanjem navadno odstrani: izdolbsti dinji, kumari, papriki osemenje
♦ bot. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek