• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

osivéti -ím dov. (ẹ́ í) 

  1. 1. navadno v zvezi z lasje, brada postati siv: brada mu je osivela; lasje osivijo / knjiž. obraz ji je osivel
  2. 2. dobiti sive lase: od strahu osiveti; v njegovi družini so vsi zgodaj osiveli
  3. 3. knjiž. postarati se: zdaj sem osivel in veselja ni več
    ●     knjiž., ekspr. v tej službi je osivel zelo dolgo je (bil) v tej službi

osivèl in osivél -éla -o: osiveli lasje; že osivel moški



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek