• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ôslica1 -e ž (ó) manjšalnica od osla: vzel je oslico in nabrusil koso
♦ obrt. zlatarska oslica kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; preizkusni kamen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek