ôslica-e ž (ónar. vzhodno 

  1. 1. kopa, kopica: oslica slame na dvorišču / spravljati seno, slamo v oslice / oslica drv skladovnica
  2. 2. lesena ali zidana odprtina na strehi gospodarskega poslopja, skozi katero se spravlja seno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek