• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oslòn -ôna m (ȍ ó) 

  1. 1. glagolnik od osloniti: oslon na zid / oslon na tradicijo
  2. 2. knjiž. naslonjalo, naslonilo: obložiti oslon z blazino / naslonil se je na oslon pri stražnem stolpu
  3. 3. zastar. pomoč, podpora: on je bil njen oslon in up



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek