• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

osméliti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so me osmelile; osmelil sem se in vprašal

osméliti se upati si, drzniti si: osmelil se je nasprotovati nam / nisem se je osmelil pogledati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek