osóren -rna -o prid., osórnejši (ọ́ ọ̄) 

  1. 1. ki kaže do ljudi neprijazen, odklonilen odnos, zlasti v govorjenju: osoren človek; do vseh je neprijazna, skoraj osorna; osorno dekle // ki vsebuje, izraža tak odnos: odgovoril mu je z osornim glasom; ima osoren pogled; osorno govorjenje, vedenje
  2. 2. zastar. neprijeten, pust: osoren kraj; osorno vreme / pihal je osoren veter mrzel

osórno prisl.: osorno odgovoriti, reči; osorno pogledati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek