osrečeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da je kdo srečen: vse to človeka osrečuje; zavest, da mu pomaga, ga je osrečevala // ekspr. razveseljevati: vso hišo je osrečeval s svojo veselostjo / iron. spet nas osrečuje s svojim duhovičenjem
osrečujóč -a -e: osrečujoč nasmeh, pogled; dobil je osrečujoče sporočilo
Dostopnost
Dostopnost