osréditi -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti: industrijo so osredili v večjih krajih / vse svoje misli je osredil na to vprašanje; čete so se osredile okoli mesta / v takem hrupu se ni mogoče osrediti se zbrati
 
teh. osrediti kolo centrirati

osréden -a -o: njegovo življenje je monotono, osredeno na eno samo točko
 
filat. osredena znamka znamka, katere podoba ima na vseh straneh enako širok rob



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek