osteklenéti -ím dov. (ẹ́ í) 

  1. 1. postati podoben steklu: riž zalijemo, ko ostekleni
     
    metal. pesek ostekleni se spremeni v steklasto snov
  2. 2. ekspr. postati negiben, tog: ostekleneli so od groze / ko je to videl, mu je obraz osteklenel // v zvezi z oči na široko odpreti veke in ne premakniti zrkla: bolniku oči osteklenijo / ob pogledu na ta prizor so jim osteklenele oči

osteklenèl in osteklenél -éla -o: osteklenel pogled; gledal ga je z osteklenelimi očmi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek