• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

óstnat -a -o prid. (ọ̑) star. koničast, šilast: kazal je svoja ostnata kolena / ostnate bodice ostre
♦ bot. ostnati šaš rastlina s ščetinastimi listi in nagosto razvrščenimi klaski, Carex mucronata



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek