• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ostréšje -a s (ẹ̑) 

  1. 1. nosilno ogrodje strehe: delati, postavljati, tesati ostrešje; prekrivati ostrešje; jekleno, leseno ostrešje; tramovi ostrešja
    ♦     arhit. ostrešje na čop s trikotno prirezanim koncem slemena pri dvokapni strehi
  2. 2. star. streha: hiša z razbitimi okni in razdrapanim ostrešjem; slamnato ostrešje
    ●     star. vrnil se je pod domače ostrešje domov
  3. 3. redko napušč, pristrešek: vedrili so pod ostrešjem; pod ostrešjem je visela koruza



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek