ostrméti -ím dov. (ẹ́ í) postati negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: ostrmel sem in nisem mogel naprej; kar ostrmeli so, ko so ga videli; dekle je ostrmelo od začudenja in groze / ostrmel je nad njeno lepoto njena lepota ga je zelo presenetila, osupnila
♦ gozd. smreka je pri podiranju ostrmela se pri padanju naslonila na sosednje drevo
Dostopnost
Dostopnost