• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

osúpel -pla -o [əu̯] prid. (ú) nav. ekspr. zelo začuden: osupel človek; bil je osupel; ves osupel je odkimal / osupel pogled

osúplo prisl.: osuplo pogledati, vprašati; prim. osupniti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek