osupljív -a -o prid. (ī í) nav. ekspr. ki koga osupne: osupljiv prizor; osupljivi rezultati; osupljiva novica // zelo velik: dosegel je osupljiv uspeh; njegova odkritost je naravnost osupljiva
osupljívo prisl.: osupljivo odgovoriti; osupljivo preprosto prikazati; fant je osupljivo priden
Dostopnost
Dostopnost