osúti osújem dov., osúl in osùl (ú ȗ) 

  1. 1. obdati rastline z zemljo: osuti krompir; osuti vrtnice; pren. zima je osula veje z ivjem; drevo se je osulo s cvetjem
  2. 2. povzročiti, da kaj v večjih količinah odpade: veter je osul listje z drevja

osúti se 
  1. 1. v večjih količinah pasti s česa: zaradi slane se je listje osulo // izgubiti cvete, liste, seme: cvet se posuši in osuje; paziti, da se snopi preveč ne osujejo
  2. 2. knjiž., ekspr. miniti, preiti: poletje se je osulo skoraj neopazno / ljubezen, sreča, upanje se kmalu osuje; življenje se mu bo osulo
    ● 
    star. izpuščaj se osuje po koži izpusti

osúl in osùl -úla -o: osulo igličevje

osút -a -o: krompir je že osut; trta je bila osuta in prazna; osuto seme



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek