• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oštír -ja m (í) pog. gostilničar, krčmar: debeli oštir je stregel sam; trgovci in oštirji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek