otémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑zastar. 

  1. 1. reševati, varovati (pred čim): otemati koga lakote / žanjice so otemale žito bližajoči se nevihti / otemati pozabi
  2. 2. (s silo) jemati, odvzemati: otemali so jim hrano in živino



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek