• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

otímati -am tudi -ljem nedov. (ȋ) zastar. 

  1. 1. reševati, varovati (pred čim): s tem jih otima mnogih nevarnosti / ranjence otima pred smrtjo
  2. 2. (s silo) jemati, odvzemati: otimati komu plen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek