otípati -am in -ljem dov. (ī ȋ) 

  1. 1. s tipanjem zaznati: v žepu je otipal nekaj trdega; videti, slišati in otipati / otipati s prsti, z roko // s tipanjem
    1. a) ugotoviti, najti: pravočasno je otipala kljuko in ušla
    2. b) spoznati: v temi je otipal materin obraz / slepec vsako stvar otipa / otipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce
  2. 2. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si vsega otipal; otipal se je, če ima vse s seboj; pren., ekspr. radar otipa celotno ozemlje
  3. 3. med. preiskati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je otipal trebuh
    ● 
    ekspr. senca je otipala ves prostor prešla čez ves prostor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek