• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

otiráč -a m (á) 

  1. 1. knjiž., redko predpražnik: obrisati si čevlje v otirač
  2. 2. zastar. brisača: umivalnik in otirač
    ♦     etn. dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek