otírati -am nedov. (ī ȋ) 

  1. 1. odstranjevati kaj mokrega s potegovanjem po površini: otirati pot s čela; solze si je otirala z dlanjo / otirati potno čelo // delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino; brisati: otirati oči z robcem; otirati si potni obraz z rokavom
  2. 2. knjiž. drgniti: otirati ozebline z mazilom; otirati si zaspane oči meti
    ● 
    ekspr. otirati komu solze tolažiti ga; pomagati mu v nesreči

otiráje: vzdihnil je, otiraje si pot s čela

otirajóč -a -e: odšla je, otirajoč si solze



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek