otrób -a (ọ̑nav. mn. 

  1. 1. z mletjem odstranjeni ovojni del semena pšenice, rži: krmiti z otrobi; moka in otrobi / pšenični otrobi
  2. 2. ekspr. vsebinsko prazno govorjenje, pisanje: nimam časa prebirati teh otrobov
    ● 
    ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti
    ♦ 
    kozm. mandeljnovi otrobi zdrobljena mandeljnova jedrca, iz katerih je iztisnjeno olje, za nego kože



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek