ovênčati -am in ovénčati -am dov. (ȇ; ẹ̑) 

  1. 1. knjiž. okrasiti z vencem, rožami: ovenčati sliko / glavo so ji ovenčali z belim venčkom; pren. ovenčali so ga s slavo
  2. 2. vznes. zelo uspešno končati kaj: boj so ovenčali z zmago
     
    knjiž., ekspr. čas jo bo ovenčal z lovorom, slavo postala bo slavna

ovênčan in ovénčan -a -o: ovenčane glave deklic
 
ekspr. vrnil se je ovenčan z lovorom, slavo kot zmagovalec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek